Vedno večje podnebne spremembe, vedno več nevihtnih dni in udarov strel, povečujejo skrb zaradi posledično vedno večjih škod na objektih in električni opremi v objektih.

Strelovod

Ob neposrednem udaru strele v objekt se lahko kaj hitro pojavi požar, v kolikor imamo srečo pa le mehanske poškodbe na objektu ali električni opremi. Da se uspešno izognemo takšnim poškodbam, je potrebno na objekt namestiti strelovod.

Strelovodna inštalacija mora biti narejena v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred delovanjem strele, ki velja od 1.1.2009 dalje. Strelovodna inštalacija je sestavljena iz več sklopov, in sicer:

  • lovilni del (nahaja se neposredno na strehi objekta),
  • prehod s strehe na odvodni del,
  • odvodni del (speljan vidno po fasadi ali po odtočnih ceveh ali neopazno pod fasado),
  • ozemljilni del (vkopan valjanec okrog temeljev objekta, povezan tudi z armaturo v temeljih) .

Pred izvedbo strelovoda je potrebno izdelati načrt lovilnega dela in ozemljilnega dela, ter izdelati popis vsega potrebnega materiala za izvedbo strelovoda. Na podlagi slednjega se lahko izdela tudi stroškovni izračun. Po opravljeni montaži se izdela tudi meritve ter izda poročilo o meritvah.

Prenapetostna zaščita

Ob neposrednem udaru strele v objekt, kot tudi ob bližjih ter celo oddaljenih udarih strel , se v električnih in informacijskih inštalacijah lahko pojavijo prenapetosti, ki praviloma povzročijo škodo ali uničenje električnih in elektronskih aparatov, lahko pa tudi inštalacije same. Sama strelovodna inštalacija je pred temi pojavi nemočna, edina prava zaščita je prenapetostna zaščita.

Za zaščito objektov oziroma inštalacij in nanje priključenih naprav v objektu poznamo tri stopnje zaščite:

  • stopnja zaščite (nameščena je v glavnem stikalnem bloku– priključno-merilni omarici),
  • stopnja zaščite (nameščena je v posameznih etažnih stikalnih blokih),
  • stopnja zaščite (nameščena je pred samim porabnikom).

Za kvalitetno ter zanesljivo zaščito je potrebno prenapetostne zaščitne elemente pravilno dimenzionirati. To v splošnem pomeni, da je potrebno namestiti vse tri stopnje zaščite, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da ob pojavu prenapetosti ne bo prišlo do poškodb električne opreme. Prepričanje, da le z eno stopnjo zaščite rešimo problem, je zmotno. V praksi se običajno dogaja, da se kot prenapetostna zaščita uporabi le zadnja, to je 3. stopnja zaščite, ki je na tržišču dostopna v obliki raznih električnih podaljškov z vgrajeno prenapetostno zaščito. Zmogljivost odvajanja toka je v takem primeru okrog 6kA (8/20). To pa je občutno premalo, saj se v primeru pojava neposrednega udara strele ali udara nekje v bližini objekta, pojavijo tokovi tudi do 200kA. V tem primeru torej takšna prenapetostna zaščita ni sposobna zaščititi električne opreme. Običajno se v takih situacijah zaščita uniči skupaj z električno opremo, ki naj bi jo varovala. V primeru inštalirane kompletne zaščite, torej vseh treh stopenj prenapetostnih zaščitnih elementov, pa prenapetostna zaščita uspešno zaščiti električno opremo.

Galerija slik

Stopite v stik z nami…

prepričani smo da bomo našli ustrezno rešitev za vas

Meni